Nisem sam, je ona z mano - in je dobro, da je tako.
Ker se imava strašno rada, èudni èasi, a bo šlo.
Se spreminjava kot vreme, tako kot veter, sonce in led.
Ampak znava biti kot eno, zmeraj kadar gre zares.
Zdaj me objame in se obrne, jaz se smejem, gre nazaj.
Veš kaj, draga, dejva pazit, ne sprašuj me spet zakaj.
Meni se veè ne da bežati, ti se nimaš veè kam skrit.
Daj mi roko, pridi k meni, greva z luno se pokrit.
Jeseni, jeseni, je listje rumeno.
Ko vrne se zima, obrneva krog.
Pomladi sva polna vseh zimskih napevov.
Poleti si z ustnic izpïjava sok.
